Sodelovanje z ZIFS - 19. MAJ – SVETOVNI DAN KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI

Društvo za KVČB, 22.05.2023

Članek »19. MAJ – SVETOVNI DAN KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI« objavljen v spletnem časopisu za invalide št. 22/2023


V Društvu za KVČB smo letos z 10. jubilejnim mednarodnim simpozijem o novostih pri multidisciplinarni  obravnavi bolnikov obeležili svetovni dan te imunsko pogojene bolezni, ki je po svetu vse bolj razširjena, v zadnjih letih tudi med starejšo populacijo. Za osveščanje javnosti o bolezni je bilo poleg tega tudi letos poskrbljeno z vijolično osvetlitvijo ene izmed slovenskih znamenitosti. Tokrat se je v petek, 19. maja, ob 21.21 uri v vijolično barvo obarvalo Tromostovje.


KVČB je imunsko pogojena bolezen, ki ni ozdravljiva, povzroča pa vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, driskami, izčrpanostjo in utrujenostjo ter različno dolga obdobja remisije, ko so nekateri bolniki lahko tudi brez težav. Za obolele je pomembno predvsem pravočasno in ustrezno zdravljenje, saj lahko bolezen vodi v hude zaplete ali telesne okvare.


Kronično vnetna črevesna bolezen je razširjena po vsem svetu, pogostejša je v razvitih državah, njena pojavnost pa iz leta v leto narašča. Z njo na svetu živi okoli 10 milijonov ljudi. V Evropi je obolelih okoli 4 milijona ljudi, v Sloveniji pa glede na porast bolnikov v zadnjih letih približno 8000. Svetovni dan KVČB obeležujejo v 50 državah na petih celinah. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom starosti, v zadnjih letih pa narašča tudi pojavnost in razširjenost obolelosti med starejšo populacijo.                                                                                            


Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA), ki združuje 45 nacionalnih društev in katere član je tudi naše društvo, je lani sprožila kampanjo KVČB ne pozna starosti, s katero se je posvetila vplivu KVČB na ljudi, stare 60. let ali več. Čeprav je KVČB bolezen, ki se večinoma pojavlja v mlajši populaciji, je vendarle med 10 in 15 odstotkov novo diagnosticiranih z boleznijo starejših od 60. let. Pojavnost in razširjenost KVČB se pri starejših povečuje in po ocenah EFCCA bodo v prihodnjem desetletju predstavljali več kot tretjino vseh bolnikov s KVČB. A trenutno klinični podatki, ki so podlaga za izbiro načina zdravljenja, temeljijo na posrednih podatkih, saj so oboleli s KVČB, starejši od 60. let, v kliničnih študijah premalo zastopani. Zato obstaja tveganje, da bolniki s KVČB v tej starostni skupini niso deležni najboljšega možnega zdravljenja. Dejstvo, da se populacija bolnikov s KVČB pomika v višjo starost, je izziv, ki terja ukrepe in boljšo pripravo zdravstvenih sistemov, so prepričani v EFCCA. Poudarjajo tudi, da se mora splošna miselnost glede staranja spremeniti. Starizem, to je diskriminacija ljudi na podlagi njihove starosti, ima hude posledice za starejše ljudi in družbo nasploh. Zdravstveni delavci, združenja bolnikov in druge zainteresirane strani se morajo spopasti s to diskriminacijo ter si prizadevati za celovite pristope in politike, ki bodo starejšim bolnikom omogočili kakovostno življenje.