Kot delegatka sem se udeležila Generalne skupščine IFCCA, ki je potekala od 5. junija do 7. junija 2026 v Bruslju. Skupščina je združila delegate društev oseb s KVČB z različnih koncev sveta, ki smo skupaj pregledali delo organizacije v preteklem letu ter razpravljali o načrtih za prihodnost.

V dopoldanskem delu smo obravnavali in potrdili letno poročilo o delu IFCCA za leto 2025, finančno poročilo ter predlog proračuna in delovnega načrta za leto 2026. Predstavljen je bil tudi novi statut katerega smo tudi potrdili.

Posebej me je razveselila predstavitev mladinske skupine IFCCA, ki je predstavila svoje dosežke in načrte za prihodnje obdobje. Mladi s svojo energijo, idejami in zagnanostjo pomembno soustvarjajo prihodnost mednarodne skupnosti oseb s KVČB.

Na GA smo z veseljem pozdravili tri nove polnopravne članice IFCCA: FUNEIICO iz Kolumbije, Asociación CUCI y Crohn iz Kostarike ter Asociación Crohn y Colitis Ulcerosa ACCU iz Urugvaja.

Prav tako smo poslušali predstavitev dela organizacij, ki bi se rade vključile v IFCCO: IBHAYD iz Turčije, Foundation Carlos Quintana de Crohn y Colitis iz Čila, UC & Crohn’s Patients’ Association iz Gruzije ter Crohn’s & Colitis Australia iz Avstralije.

Širitev članstva predstavlja pomemben korak pri krepitvi mednarodnega sodelovanja in povezovanja organizacij bolnikov s KVČB po vsem svetu ter potrjuje vse večje zanimanje za skupno delovanje pri izboljševanju kakovosti življenja oseb s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom.

Predstavljeni so bili kandidati za vodstvene funkcije, sledile pa so volitve članov upravnega odbora in predsednika IFCCA.

Po zaključku uradnega dela generalne skupščine sem se udeležila še 2. simpozija GlycanTrigger, ki ga je gostila IFCCA v okviru evropskega raziskovalnega projekta GlycanTrigger. Simpozij je bil posvečen raziskavam na področju KVČB, zlasti vlogi glikanov pri nastanku in napredovanju črevesnega vnetja ter možnostim zgodnejšega prepoznavanja tveganja za bolezen.

Razprava po predavanjih je pokazala, da se področje KVČB hitro razvija in da mednarodno sodelovanje odpira nove možnosti za boljše razumevanje bolezni ter razvoj pristopov, ki bi lahko v prihodnosti prispevali k zgodnejšemu odkrivanju in preprečevanju zapletov. Prav sodelovanje med stroko, raziskovalci in bolniki je tisto, kar daje upanje, da bomo nekoč bolezen ne le bolje zdravili, temveč jo tudi prej prepoznali in morda celo preprečili.

Letošnja GA me je ponovno spomnila, kako pomembno je mednarodno povezovanje. Kljub različnim jezikom, kulturam in zdravstvenim sistemom nas povezujejo podobni izzivi in skupna želja, da bi osebam s KVČB omogočili čim bolj kakovostno življenje. Občutek, da smo del velike mednarodne skupnosti, ki si prizadeva za isti cilj, je navdihujoč in daje dodatno moč za delo tudi doma.

Mateja Saje