V sklopu obeležitve svetovnega dneva varnosti pacientov je bila organizirana strokovna konferenca ZOPS 2026: »Od kakovosti in varnosti do preventive – Kako povečati zdrava leta življenja prebivalcev Slovenije. Potekala je 16. septembra 2026 v Ljubljani, v dvorani Krka, Dunajska cesta 65.

Konference sem se udeležila kot članica Upravnega odbora Zveze organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) in predstavnica Društva za KVČB, ki je član ZOPS a.

Osrednje vprašanje konference je bilo, kako v Sloveniji povečati število zdravih let življenja prebivalcev. V različnih predavanjih in razpravah se je pokazalo, da odgovor ni le v uspešnem zdravljenju bolezni, temveč tudi v kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, pravočasnem prepoznavanju zdravstvenih težav, učinkoviti preventivi ter aktivnem vključevanju pacientov v zdravstveni sistem.

Konferenco je s temo »Kaj lahko zdravstveni sistem naredi, ko ne more narediti ničesar več« odprl Dušan Poslek iz Zavoda Ta otrok bo živel. Sledila je predstavitev ključnih ugotovitev poročila Healthcare Investment and Outcomes in Central and Eastern Europe 2026, ki jo je predstavil Slaveyko Dyambazov iz Bolgarije. O vlogi kliničnega farmacevta pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene obravnave je govorila Sara Kenda iz Združenja kliničnih farmacevtov Slovenije, Georg Göbel, zunanji svetovalec Siemens Healthineers, pa je predstavil povezovanje podatkov in kakovosti oskrbe.

Pomemben del konference je bil namenjen varnosti pacientov in izkušnjam pacientov. Sophia Batchelor z Institute of Global Health Innovation, Imperial College London, je predstavila ugotovitve Global State of Patient Safety 2025. Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic, je predstavil vlogo zastopnikov pri izboljševanju varnosti, Jernej Golc iz ZOPS in član Sveta za kakovost MZ pa je osvetlil varnost pacientov skozi prizmo kakovosti in regulative.

Posebej zanimiva je bila okrogla miza o kulturi kakovosti in varnosti v slovenskem zdravstvu, v kateri so sodelovali predstavniki Javne agencije za kakovost v zdravstvu, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Splošne bolnišnice Celje, Lekarniške zbornice Slovenije in ZOPS. Razpravo je moderirala Biserka Simčič. Različni pogledi udeležencev so pokazali, kako pomembno je sodelovanje različnih deležnikov pri oblikovanju varnega in kakovostnega zdravstvenega sistema.

Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi preventivi in aktivaciji prebivalstva. Rade Pribaković z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavil pomen epidemioloških podatkov pri usmerjanju preventivnih aktivnosti, Sana Dobnik Čoderl iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenije pa pomen duševnega zdravja kot pomembnega dela preventive. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana je predstavila nova spoznanja o preprečevanju nevrodegenerativnih starostnih sprememb, Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana pa je govoril o kroničnih boleznih in zdravem staranju.

Konferenco je zaključila razprava na okrogli mizi županov in pacientov, ki je bila namenjena regijskim pristopom k preprečevanju nenalezljivih bolezni ter povezovanju občin, zdravstva in pacientov. Sodelovali so Gregor Macedoni, župan Novega mesta, Goran Makar, regionalni koordinator ZOPS za Dolenjsko, Marjan Kardinar, župan Dobrovnika, in Milan Osterc, regionalni koordinator ZOPS za Pomurje.

Pomen konference z vidika Društva za KVČB

Posebej pomembna se mi je zdela razprava o vključevanju pacientov v zdravstveni sistem. Iz perspektive Društva za KVČB je zelo pomembno, da se pri načrtovanju zdravstvenih politik, storitev in obravnave upošteva tudi izkušnja oseb, ki s kronično boleznijo živijo dolgoročno.

Pacient ni zgolj uporabnik zdravstvenih storitev, temveč lahko s svojimi izkušnjami pomembno prispeva k prepoznavanju pomanjkljivosti zdravstvenega sistema ter k oblikovanju rešitev, ki so bolj prilagojene dejanskim potrebam ljudi.

Konferenca je bila tudi priložnost za izmenjavo izkušenj z drugimi nevladnimi organizacijami, zdravstvenimi strokovnjaki in predstavniki različnih institucij. Takšna povezovanja so za Društvo za KVČB pomembna, saj omogočajo spremljanje aktualnih razprav na področju kakovosti zdravstvene obravnave, pacientovih pravic in dostopnosti zdravstvenih storitev ter hkrati krepijo sodelovanje znotraj ZOPS.

Zaključek

Udeležba na konferenci je bila pomembna predvsem z vidika zastopanja perspektive oseb s KVČB v širšem prostoru nevladnih organizacij ter spremljanja aktualnih usmeritev na področju kakovosti, varnosti, preventive in vključevanja pacientov v zdravstveni sistem.

Osrednje sporočilo konference – kako prebivalcem Slovenije zagotoviti več zdravih let življenja – je tesno povezano tudi s prizadevanji Društva za KVČB. Kakovost življenja oseb s kronično boleznijo namreč ni odvisna le od uspešnega zdravljenja osnovne bolezni, temveč tudi od pravočasne, celostne in dostopne zdravstvene ter psihosocialne podpore za kar se v društvu trudimo že 22 let.

Mateja Saje