Udeležba na 1. slovenskem mednarodnem kongresu o kronični vnetni črevesni bolezni
Na Brdu pri Kranju je 17. in 18. oktobra 2025 potekal 1. slovenski mednarodni kongres o kronični vnetni črevesni bolezni, ki ga je organiziralo Ljubljansko gastroenterološko društvo ProGastro v sodelovanju s Slovenskim združenjem za gastroenterologijo in hepatologijo, UKC Ljubljana in UKC Maribor. Dogodek je združil slovenske in tuje strokovnjake, ki so predstavili najnovejša spoznanja o diagnostiki, zdravljenju in celostni obravnavi oseb s KVČB.
V ospredju prvega dne je bilo izpostavljeno naraščajoče globalno breme KVČB in izzivi, ki jih prinaša v prakso. Strokovnjaki so razpravljali o doseganju ciljev zdravljenja po smernicah STRIDE II, o pomenu slovenskega registra UC-CARE in o novih diagnostičnih orodjih, kot sta visokoločljivostna endoskopija in črevesni ultrazvok, ki omogočata natančnejše in varnejše spremljanje bolezni. Obravnavane so bile tudi sodobne terapije z biološkimi zdravili in JAK-inhibitorji ter dileme pri zdravljenju asimptomatske Crohnove bolezni. Dnevni program se je zaključil s panelnimi razpravami interdisciplinarnih timov, ki so poudarile pomen sodelovanja med specialisti različnih področij.
Prvi dan kongresa sva se dogodka udeležili Mateja Saje in Nataša Drolec kot predstavnici Društva za KVČB. Postavili sva stojnico društva, kjer so se lahko sodelujoči na kongresu seznanili z delovanjem društva, akcijami osveščanja in možnostmi podpore, ki jo nudimo osebam s KVČB. S tem je bilo simbolno in praktično poudarjeno sodelovanje med stroko in bolniki kot temelj sodobne obravnave KVČB.
Drugi dan je bil namenjen prehrani, anemiji in vlogi multidisciplinarnega pristopa. Predavanja so izpostavila pomen pravilnega nadomeščanja železa, preprečevanja podhranjenosti ter duševne podpore pri bolnikih s KVČB. Sledile so praktične delavnice, kjer so udeleženci spoznavali ultrazvočno diagnostiko, endoskopske pristope in branje znanstvenih člankov. Posebno mesto je imela delavnica črevesnega ultrazvoka, pri kateri je kot primer model sodeloval tudi član Društva za KVČB. Na delavnici, ki je bila namenjena KVČB sestram je bilo govora o vlogi KVČB sestre v procesu zdravljenja, pomenu multidisciplinarnega tima, komunikaciji, izzivih s katerimi se soočajo in o izgorelosti.
Kongres je pokazal, da slovenska stroka sledi evropskim smernicam in da je uspešno zdravljenje KVČB mogoče le s celostnim pristopom, sodobnimi diagnostičnimi metodami ter tesnim sodelovanjem med zdravniki, sestrami in osebami s KVČB.
Nataša Drolec, Mateja Saje
V ospredju prvega dne je bilo izpostavljeno naraščajoče globalno breme KVČB in izzivi, ki jih prinaša v prakso. Strokovnjaki so razpravljali o doseganju ciljev zdravljenja po smernicah STRIDE II, o pomenu slovenskega registra UC-CARE in o novih diagnostičnih orodjih, kot sta visokoločljivostna endoskopija in črevesni ultrazvok, ki omogočata natančnejše in varnejše spremljanje bolezni. Obravnavane so bile tudi sodobne terapije z biološkimi zdravili in JAK-inhibitorji ter dileme pri zdravljenju asimptomatske Crohnove bolezni. Dnevni program se je zaključil s panelnimi razpravami interdisciplinarnih timov, ki so poudarile pomen sodelovanja med specialisti različnih področij.
Prvi dan kongresa sva se dogodka udeležili Mateja Saje in Nataša Drolec kot predstavnici Društva za KVČB. Postavili sva stojnico društva, kjer so se lahko sodelujoči na kongresu seznanili z delovanjem društva, akcijami osveščanja in možnostmi podpore, ki jo nudimo osebam s KVČB. S tem je bilo simbolno in praktično poudarjeno sodelovanje med stroko in bolniki kot temelj sodobne obravnave KVČB.
Drugi dan je bil namenjen prehrani, anemiji in vlogi multidisciplinarnega pristopa. Predavanja so izpostavila pomen pravilnega nadomeščanja železa, preprečevanja podhranjenosti ter duševne podpore pri bolnikih s KVČB. Sledile so praktične delavnice, kjer so udeleženci spoznavali ultrazvočno diagnostiko, endoskopske pristope in branje znanstvenih člankov. Posebno mesto je imela delavnica črevesnega ultrazvoka, pri kateri je kot primer model sodeloval tudi član Društva za KVČB. Na delavnici, ki je bila namenjena KVČB sestram je bilo govora o vlogi KVČB sestre v procesu zdravljenja, pomenu multidisciplinarnega tima, komunikaciji, izzivih s katerimi se soočajo in o izgorelosti.
Kongres je pokazal, da slovenska stroka sledi evropskim smernicam in da je uspešno zdravljenje KVČB mogoče le s celostnim pristopom, sodobnimi diagnostičnimi metodami ter tesnim sodelovanjem med zdravniki, sestrami in osebami s KVČB.
Nataša Drolec, Mateja Saje












