Sodelovanje v študiji: Longitudinalna stabilnost človeške črevesne mikrobiote

Moje ime je Urša Miklavčič, sem doktorska študentka zaposlena na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH, lokacija Maribor) v skupini prof. dr. Maje Rupnik. Skupina se že veliko let raziskovalno ukvarja s črevesno mikrobioto. V svoji raziskavi bom analizirala stabilnost človeške črevesne mikrobiote v daljšem časovnem obdobju (pol leta) pri manjšem številu zdravih prostovoljcev in prostovoljcev s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (KVČB). Soglasje KME o etični ustreznosti študije je v pridobivanju. Zaenkrat se osredotočam na moške stare med 20 in 40 let, ki bi bili pripravljeni 6 mesecev na 14 dni darovati svoj vzorec blata. Zaradi logistike bi bilo zaželeno, da so prostovoljci iz mariborske regije.

Kaj si želimo z vaše strani?

Na začetku in koncu študije bi darovali vzorec krvi v laboratoriju v Mariboru, za podobne preiskave kot bi vam ga naredili pri natančnem zdravniškem pregledu.  Nato boste na 14 dni darovali vzorec blata in izpolnili kratek vprašalnik. Torej boste skupno darovali približno 12 vzorcev blata v 6 mesecih; poleg tega smo določili nekaj izrednih dogodkov kot so cepljenje, hospitalizacija, operacija, obisk zobozdravnika, potovanje, itd. po katerih vas bomo v roku 48h prav tako prosili za oddajo vzorca blata. Zaradi zagotavljanja anonimnosti bodo vaša imena izpuščena – vsak prostovoljec bo dobil unikatno kodo pod katero bo oddajal svoje vzorce blata.

Kaj boste pridobili s sodelovanjem v študiji?

Analizo vaših vzorcev mikrobiote in sprememb v času pol leta. Pripravili bomo predavanje o črevesni mikrobioti, kaj nam v resnici lahko pokaže analiziranje enega posameznika in pa predstavili naše rezultate.

Nameni študije?

Namen študije je ugotoviti kako se v času spreminja mikrobiota pri posamezniku in kako na te spremembe vplivajo različni dogodki. Zanima nas tudi, ali obstajajo razlike med spreminjanjem črevesne mikrobiote v času med zdravimi in KVČB posamezniki. Iz vzorcev blata bomo izolirali celokupno mikrobno DNA in RNA ter pogledali katere bakterije, funkcionalni geni in DNA virusi so prisotni. Prav tako bomo spremljali razlike v številu in raznolikosti bakterijskih genov za rezistence proti antibiotikom.

Poleg tega bomo posebaj spremljali tudi sporogeno frakcijo črevesne mikrobiote – torej bakterije, ki so spodobne proizvajati spore. Spore so rezistentna oblika celice, ki lahko preživi naše jemanje antibiotikov. V laboratoriju take celice preživijo tretiranje z alkoholom, visokimi temperaturami in določene celo UV obsevanje. Tako predstavljajo zanimivo frakcijo, ki še ni bila natančno raziskana znotraj črevesne mikrobiote.

Verjamem, da je obveznost za sledečo raziskavo velika, vendar vseeno upam na pripravljene prostovoljce, saj menim da bodo rezultati zanimivi tako za vas, kot tudi za znanstveno skupnost.

Urša Miklavčič
Oddelek za mikrobiološke raziskave, NLZOH Maribor
ursa.miklavcic@nlzoh.si
041/584-872

Povezane vsebine